Opis
BIFARD
Od znanosti do podjetništva za varovanje okolja
Admin | Comune di Milano
23/06/2022
Momir Futo je srbski migrant na Hrvaškem. Poleg izzivov migracije in zgodovine vojne ter težav med državama se je odločil nasloviti izziv reševanja okolja. Njegovo podjetje z imenom BIFARD se ukvarja z gojenjem koristnih žuželk za kmetijske namene – živalsko krmo. Trenutno se osredotočajo na inovativno vzrejo črne vojaške muhe (Hermetia illucens), katere ličinke so visokoenergijska in visokoproteinska hrana za perutnino, živino, ribe in hišne ljubljenčke. S prodajo živih ali posušenih ličink ter predelavo ličink v visokoproteinsko krmno moko in entomo-olja, BIFARD ponuja ekološko in trajnostno beljakovinsko alternativo netrajnostni sojini ali ribji moki, ki sta trenutno glavna vira beljakovin v živalski krmi.
Nam lahko prosim poveste kaj o sebi?
V Zagreb sem prišel pred približno 20 leti študirat biologijo. Rojen sem v Subotici v Srbiji, kjer sem končal osnovno in srednjo šolo, nato pa sem se vpisal na Fakulteto za naravoslovje Univerze v Zagrebu. Po diplomi sem se odločil za nadaljnji študij, pravzaprav bi bilo pravilno reči, da me je nekako usoda ali splet okoliščin pripeljal do doktorata v Nemčijo. Doktoriral sem iz evolucijske biologije na Inštitutu za evolucijo in biotsko raznovrstnost Univerze v Münstru na temo, ki povezuje mikrobioto žuželk z njihovo imunostjo. Po tem sem se vrnil v Zagreb na podoktorsko izobraževanje v Laboratorij za evolucijsko genetiko Instituta Ruđer Bošković, kjer sem štiri leta delal na projektu evolucije bakterijskih biofilmov. Tukaj je padla ideja o ustanovitvi podjetja.
Nam lahko prosim poveste, kako ste prišli do ideje o ustanovitvi podjetja?
Ideja, da začnem nekaj svojega, je prišla po doktoratu, ko sem želel zapustiti akademsko sfero in se posvetiti znanosti v industriji. Želel sem uporabiti svoje znanje. Prehod v industrijo se je izkazal za težje, kot sem si predstavljal. Gojenje koristnih žuželk, področje, s katerim sem se želel ukvarjati, je omejeno na nekaj večjih in nekaj manjših podjetij po vsem svetu, v katera je izjemno težko priti. Tako sem se odločil – če ne morem delati za nekoga drugega, najbolje, da delam zase. Ponudila se je priložnost za podoktorat na RBI v Zagrebu, ki sem jo medtem sprejel; od ideje do današnje realizacije je minilo skoraj 5 let.
Nam lahko poveste, na katere glavne ovire ste naleteli in kako ste jih uspeli premagati?
Večjih ovir pri ustanovitvi podjetja ni bilo. Podjetje smo registrirali v nekaj dneh in nekaj klikih preko spletne aplikacije, kar je bilo vse presenetljivo hitro, poceni in učinkovito. Morda bi izpostavil oteženo sodelovanje z bankami, ki po mojem mnenju po nepotrebnem zapletajo življenje malim podjetnikom. Večjih poslovnih izzivov še nismo imeli, ker smo relativno na začetku poslovanja.
Ali je pandemija vplivala na vaše podjetje? Če da, nam lahko prosim poveste kako in navedete strategije, ki ste jih uvedli za premagovanje izzivov?
Čas pandemije je prizadel celotno človeštvo, tudi nas, vendar v našem primeru pozitivno. Med velikimi zaprtji spomladi 2020 smo se vsi nenadoma zavedli odvečnega časa, ki ga imamo in s katerim nismo vedeli, kaj bi. Moja ekipa, današnji BIFARD, se je takrat veliko srečevala na spletu in pilila podrobnosti prihodnjega poslovnega načrta. V času pandemije smo se tudi s tem poslovnim načrtom potegovali za sredstva za naš začetek in na naše veliko zadovoljstvo denar prejeli. V nekem smislu lahko torej rečemo, da je bilo zaprtje pobudnik našega posla, pa naj se sliši še tako čudno.
Kako vidite prihodnost vašega podjetja? Kaj bo naslednje?
BIFARD bo v prihodnje razširil svojo ponudbo izdelkov. Želimo postati regionalni vodja v proizvodnji različnih vrst koristnih žuželk za kmetijstvo. Poleg črne mušnice, ki je trenutno edina vrsta, ki jo gojimo in je namenjena krmi za živali, želimo v prihodnje v naš proizvodni program postopoma uvajati še druge vrste žuželk, ki jih bomo neposredno uporabljali v pridelavi sadj in zelenjave. Vse izrazitejše podnebne spremembe narekujejo nujne spremembe v kmetijski pridelavi, predvsem v primeru ekološkega ali integriranega kmetovanja. Opraševalci, kot so čmrlji, plenilci, kot so pikapolonice ali nekatere vrste parazitoidnih os, se vse pogosteje uporabljajo v zaprtih kmetijskih sistemih. Končni cilj BIFARD-a je s svojim znanjem in poslovnimi veščinami pomagati kmetom pri pridelavi zdrave in trajnostne hrane.
Bi radi kaj povedali svojim kolegom podjetnikom? #nekajnavdihujočega
Mislim, da je s predanim delom in zavzetostjo danes lažje kot kdajkoli prej uresničiti sanje. Če imate idejo – zberite ekipo, naredite trden in realen poslovni načrt, ga predstavite ustrezni publiki in potrdite pred drugimi, in če vaša ideja res »drži vodo«, se bo prej ali slej našel nekdo, ki bo ga bo prepoznal in podprl. Nikoli ne počni stvari, ki te ne veselijo. In le pogumno! Ne veš, dokler ne poskusiš!
